Iznajdba „Saudovega šampanjca“

Rauch je v Avstriji prehitel prve tekmece. Koncentrati iz Rankweila so imeli vedno več in več odjemalcev, celo v ZDA. Z veliko denarja so nadgradili proizvodno zmogljivost. Posel je tekel zelo dobro. Veselje mladih Rauchovih je kalila le ena stvar: velike evropske države in Švica za njihove sokove niso imele posluha. Za kmetijske izdelke so tam veljale uvozne prepovedi ali pa visoke carine. Kako rasti naprej?

„Prijateljski podjetnik iz Švice je ravno začel izvažati sokove v Saudovo Arabijo. Vroče podnebje, prepoved alkohola in bogastvo zaradi nafte je zvenelo kot zanimiv trg,“ se spominja Roman Rauch. Zato je poslal pismo avstrijskemu delegatu za zunanjo trgovino v Riad in prosil za kontakte morebitnih trgovskih partnerjev. Kmalu je na njegovi mizi ležala ovojnica z arabsko pisemsko znamko, v njej pa seznam potencialnih partnerjev. „Tako sem našel podjetje Batawil. Obiskal sem jih, oni pa nas. Hitro smo se dogovorili. Kmalu za tem smo bili dobavitelji v Saudovo Arabijo.“ Leta 1971 so gostje te puščavske države na kartah pijač v dobrih hotelih našli novo pijačo: „Saudi-Champagne“ – lep kozarec jabolčnega soka Rauch, mešanega z mineralno vodo Perrier ter okrašenega z rezinami jabolk in meto.