Po luknjastih cestah do uspeha

V Srbiji, na Hrvaškem in v drugih balkanskih državah je za sadne sokove veljalo bolečih 30 odstotkov uvoznih carinskih dajatev. Kljub temu: Happy Day in Bravo sta bila tu zelo priljubljena že v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Pravi bum pa so osvežilne pijače Bravo sprožile leta 2001, ko so na police prispele v sodobnih plastenkah PET. Ta embalaža je bila nova in tudi kakovost je bila izvrstna.

Kmalu je na PET preklopila tudi lokalna konkurenca. 30 % cenovne razlike je zvestobo blagovni znamki postavila pred zelo težko preizkušnjo. Pri Rauchu so morali hitro najti rešitev: kako „udomačiti“ Bravo na Balkanu?

Eden od Rauchovih partnerjev, italijanski graditelj strojev, je prišepnil, da je prav v Makedoniji za nekega proizvajalca mineralne vode namestil sodobno polnilnico plastenk PET. Z makedonskim podjetjem so se hitro dogovorili, da bo polnilo za Rauch. Tam so se veselili dodatne obremenitve strojev.

Sestavine je dobavljal Rauch Madžarska. Strokovnjaki iz Budimpešte so skrbeli tudi za tehnične podrobnosti, kajti, kjer piše Rauch, je notri vedno najboljša kakovost – ne glede na to, kje polnijo izdelke. S to rešitvijo je Rauch znova postal popolnoma konkurenčen, Bravo pa je v Makedoniji, Srbiji, Črni gori in na Kosovu kmalu postal vodilni.

Pri večini tehničnih oskrbovalcev je bilo delo v Makedoniji zelo priljubljeno: obrat je bil v majhni vasici od najbližjega mesta oddaljen 40 kilometrov, na zadnjih kilometrih enosmerne, razmajane makadamske ceste pa so molili, da nasproti ne bi prišel noben tovornjak. Gostoljubje, hrana in pijača ter okolica pa so bili naravnost sanjski. Strastne ribiče, kot je Martin Berchtold, vodja proizvodnje na Madžarskem, pa je čakal poseben bonus: v majhni rečici tik ob hali obrata je čofotala množica postrvi.

Uspeh plastenk PET na Balkanu se je začel v romantični makedonski dolini