Poljub, ki je prebudil vasico

Od 90. let 20. stoletja je v Srbiji in drugih balkanskih državah priljubljenost Rauchovih sadnih blagovnih znamk stalno naraščala. Zveza potrošnikov Srbije je Happy Day leta 2005 razglasila celo za najboljši sadni sok leta. Odgovornim je bilo jasno, da bi se pri takšnem razvoju količin izplačala polnilnica v državi. Toda zakaj samo polnjenje? Srbija je znana po sadju, ki ga predeluje Rauch: ribez, maline, breskve ...

Pri iskanju ustrezne lokacije je imel Rauch srečo. V majhni vasici Koceljeva so julija 2006 po bankrotu na dražbi licitirali tovarno pločevink za sadje. Roman Rauch je izkoristil priložnost: „V dvorani pristojnega sodišča je v tistem terminu sedel samo en sam, samcat ponudnik. Še nikoli nismo kupili obrata po tako ugodni ceni.“

Teden pred božičem se je Harald Krammer, tehnični vodja podjetja Rauch, prvič odpravil v Koceljevo: „Mraz, vlaga, sivina. Slabe ceste. Kmetje z oslovsko vprego. Vasica, kot bi se čas v njej ustavil že pred desetletji. Potem pa je prispela naša nova tovarna. Bila je ... tako rekoč: žalostno osamljena.“

Ekipa je zavihala rokave, spravila stavbo v red in namestila prve proizvodne linije. Rauch Srbija je že jeseni dobavil prve plastenke PET Bravo. Toda, kakor je pomembna tehnika, tako pomembni so ljudje, ki upravljajo z njo. In če je le mogoče, jih Rauch poišče v regiji.

Hitro so našli prvih 80 novih srbskih sodelavk in sodelavcev. Kmalu so številni obiskali Rauchove obrate na Predarlskem, kjer so spoznali trike in skrivnosti izza posebne Rauchove kakovosti. In ljudje iz Koceljeve so se hitro učili. Krammer: „Obrat v Koceljevi je danes pravi obrat za zgled in zaposluje 200 ljudi. Kar me še posebej veseli. Tudi vas Koceljeva se je zaradi gospodarskega razcveta oblikovala v pravi mali biser.“