Ni fatamorgana

Zemljišče na obrobju Tripolisa je obdajal visok zid. Jalal Husni Bei, poddirektor Rauchovega libijskega partnerja, je dvakrat potrobil iz svojega avtomobila. Odprla so se ogromna vrata, avto je zapeljal skoznje in Jürgen Rauch je osupnil. Tam je stala cela tovarna sadnih sokov, 2 novi stavbi, notri pa rabljeni polnilni sistemi.

Dolgoletni uvoznik in Rauch sta se v zadnjih letih vedno znova pogovarjala o ideji, da bi proizvajali v Libiji. To bi bilo smiselno. Rauchovi sokovi so bili v državi izjemno priljubljeni, potrebne količine pa bi obrat kar dobro obremenile. Vendar so vedno imeli dobre razloge, zakaj ne ...
Zdaj pa je libijski partner to potiho naredil preprosto kar sam.

Toda izdelava dobrega soka ni tako preprosta. Pri obhodu obrata je Jürgen Rauch partnerja opozoril na nekatere pomanjkljivosti sistemov. „Z njimi zagotovo ne moremo polniti.“ Kljub temu dolgoletni partner Raucha ni pustil na cedilu. Moža sta se dogovorila, da bodo Rauchovi strokovnjaki pomagali zagnati tovarno z običajno kakovostjo. Pri tem pa bi bila mogoča tudi Rauchova udeležba.

Leta 2011 se je v državi vnela državljanska vojna. Ob podpori zahodne vojske je ljudstvo strmoglavilo diktatorja Gadafija. Konec spopadov ni prinesel stabilne, umirjene ureditve. Država je odtlej razdvojena …

Tem težkim in nevarnim okoliščinam navkljub je Rauch držal besedo, skupaj s partnerjem je zgradil proizvodnjo v Libiji, leta 2013 pa je z licenčno proizvodnjo začela pogumna ekipa.