Sok za lazarete

Ker je bil izdelek, pomemben v vojni, se je Rauch prebil tudi skozi hude čase

Razcvet sadnega mošta je skrbel za neprekinjeno delovanje majhnega obrata v Rankweilu tudi v politično viharnih letih pred 2. Svetovno vojno in po njej. Rauchovi so postopoma nadalje vlagali v industrijske procese: polnilni stroj, stroj za pranje in krtačenje, sistem za pasterizacijo …tudi po priključitvi Nemškemu rajhu 1938.

Kajti sladki mošt je bil pomemben za lazarete, bolnišnice, matere in otroke. Zato so bili vsi proizvajalci neposredno podrejeni centralnim enotam v Berlinu. Dokler so dobavljali kakovostne izdelke, so imeli prednosti: Ernst je bil vpoklican v vojsko leta 1939 za Božič, jeseni leta 1940 je bil spet doma, ker je bil pomemben za obrat. Lokalni, pogosto fanatični nacisti niso imeli dostopa do podjetja. In dodeljenih jim je bilo dovolj surovin. Vendar je Berlin narekoval tudi to, kaj so morali proizvajati. Rauch je moral zbirati tropine iz regije, jih posušiti in dobavljati tovarnam pektina v Nemčiji.

Ko je bilo vedno več delavcem zaukazano v vojsko, so Rauchu, tako kot večini „za vojno pomembnim“ obratom dodelili tuje delavce. „To so bili Grki“, se spominja Erich Rauch, ki je bil takrat star 9 let: „Dobro smo skrbeli zanje, uredili smo jim na primer lastno kuhinjo“. Tako je moštarna Rauch rauch dobro in verjetno tudi dostojno preživela vojna leta.

Dobavnica: V težkih časih so veljale tudi malenkosti: Rauch je leta 1943 Rankweilškemu mesarju Marte za manjkajočo steklenico zaračunal 30 rajhovskih pfenigov.