Mreža dobaviteljev onkraj železne zavese

Kdor želi rasti kot proizvajalec sadnih sokov, mora stalno širiti in negovati tudi svojo mrežo dobrih dobaviteljev. Za to je skrbel najmlajši član vodstva Roman Rauch. Tako kot danes, so bila pomembna pridelovalna območja v državah Vzhodne Evrope. V takratnem času je bil to še „Vzhodni blok“.
„V teh državah skoraj nihče ni pil sadnega soka, ni bilo industrije, zato so države zelo rade prodajale sadje na Zahod. Naši partnerji so bila državna izvozna podjetja,“ se spominja Roman Rauch. Kdor je hotel kupiti dobro kakovost, je sadje preverjal na lokaciji. In kdor je želel dobre pogoje, je vzdrževal osebni stik.

Rauch je cenil oboje, zato je Roman Rauch večkrat na leto potoval onkraj „železne zavese“ in obiskoval svoje dobavitelje, na primer v Romuniji. Država je slovela po gozdnih sadežih, na primer malinah in borovnicah. „Tamkajšnje podjetje se je imenovalo ‚Frukt Export‘. Dva predstavnika podjetja sta me pobrala na letališču v Bukarešti, nato pa smo se v močno šklopotajočih avtomobilih čez grbinaste ceste več ur vozili od vasi do vasi. V vsaki vasi so imeli majhno hladilnico, kjer sem okušal sadje, nato pa smo se pogajali v gostišču, vedno ob imenitni hrani in obilici žganja.“

Številne vzhodnoevropske države so bile in so še vedno ponosne na svoje izjemno dobro sadje. To je med drugim razvidno tudi iz številnih serij poštnih znamk. Te znamke so krasile pošto iz Romunije od leta 1966 naprej.