Pustolovščine za najboljši sok

 „Naj bo to Irak, Džibuti ali Jemen ­­­– da razumemo njihov trg in naše nove stranke podpremo po najboljših močeh, jih čim preje osebno obiščemo tudi v nevarnih ali za nas odročnih državah,“ pravi Heinz Dei-Michei, ki je bil od 1985 do 2001 odgovoren za izvoz. Večina trgovcev je bila presenečena, ko so Rauchovi ljudje sami prišli na obisk. Kajti večina velikih trgovcev se je bala tveganja.

Prve stike so vzpostavili na živilskih sejmih ali prireditvah uradov za zunanjo trgovino. „Ko se je Rauch v neki regiji uveljavil s polizdelki ali gotovimi izdelki, so nas na takšnih prireditvah kmalu obiskali interesenti s sosednjih območij. Novica o kakovosti se pač po vsem svetu hitro širi.“ Ta potovanja so bila pogosto prave pustolovščine: večurne vožnje v šklopotajočih avtomobilih po luknjastih cestah, hotelske sobe s plazečimi se in gomazečimi sostanovalci in včasih celo s pridihom tajnega agenta 007: „V Iraku smo se s strankami pogovarjali samo v vozečem se avtomobilu – povsod drugod je prisluškovala tajna služba.“

Ne glede na lokacijo na svetu, pogosto je bil Rauch že tam: tukaj konec 90. let 20. stoletja v bazarju Karači v Pakistanu.