Štafetni tek z viličarji čez ovire

Pri Rauchu so že od zgodnjih 60. let 20. stoletja še posebej pazili na čim boljšo obremenitev vseh sistemov. Zaradi zavzetih ekip v obratih jim je to uspelo celo takrat, ko je Rauch gradil ali predeloval kakšno od lokacij. Kot na primer v novem obratu v Nüzidersu.

Poleti leta 1995 so pod vodstvom dr. Rolanda Concina še pridno gradili v hali obrata, v skladišču poleg nje in na celotnem zemljišču. Toda s pomočjo velikanske zaveze za zaščito pred prahom je v prvi tretjini hale na dveh proizvodnih linijah uro za uro na transportnem traku že teklo 120.000 pločevink. To je bilo mogoče zlasti zaradi spretnosti in vzdržljivosti voznikov viličarjev. Med halo obrata in skladišča so ti več mesecev opravljali štafetni tek čez ovire:

viličar 1 je palete z gotovimi pločevinkami vozil na rampo proizvodne hale. Tam, je po 40 cm nižje ležeči gramozni poti med stavbama prevzel viličar 2, se zapeljal nekaj metrov naprej in polagal palete na rob 2 metra globoke in skoraj 3 metre široke betonske kadi. Spodaj je v tej jami z izvlečenimi vilicami čakal voznik viličarja št. 3, se na ozkem prostoru obrnil za 180 stopinj in odložil blago na rob skladišča. Od tam ga je viličar 4 prepeljal na pravo mesto. To je bilo mojstrsko delo! Mimogrede: ker je bila rampa za tovorna vozila v proizvodni hali, je štafeta pri natovarjanju potekala po isti poti nazaj.

Že poleti leta 1995, le nekaj mesecev po prevzemu, je Rauch v novi tovarni v Nüzidersu polnil pločevinke. Brez neutrudnih voznikov viličarjev to nebi bilo mogoče.